Kako pravilno uporabljamo veliko začetnico?

Velika začetnica v slovenščini – pravila

Ko se potopim v svet prevajanja, se pogosto znajdem pred vprašanjem, kdaj in kako se uporablja velika začetnica v slovenščini in kdaj ne. Ta tanka meja med pravilno in napačno uporabo lahko včasih povzroči zmedo, zato sem se odločila zadevo raziskati in deliti svoje ugotovitve.

Veliko začetnico uporabljamo vedno na začetku povedi, ne glede na to, ali gre za samostojno poved ali za del večje celote.

V slovenščini se velika začetnica uporablja na več načinov, odvisno od konteksta. Na primer, imena oseb, krajev, držav in organizacij vedno začnemo z veliko začetnico. Tako bomo napisali “Janez Novak”, “Ljubljana”, “Slovenija” in “Združeni narodi”.

Lastna imena so imena določenih bitij, predmetov, krajev in pojmov. Pišemo jih z veliko začetnico, ne glede na to, kje so v povedi. Na primer:

• Janez je šel v Ljubljano.
• Prebral sem roman Sto let samote.
• Rdeči križ pomaga ljudem v stiski.

Poleg tega se z veliko začetnico pišejo tudi pridevniki, izpeljani iz lastnih imen. Na primer:

• Prešernova pesem je zelo lepa.
• Ljubljanska ulica je polna trgovin.
• Slovensko Konjice so na Štajerskem.

Imena dnevov (ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota in nedelja) in imena mesecev (januar, februar, marec, april …) so občna imena, vsa občna imena pa zapisujemo z malo začetnico. Prazniki so tudi občna imena in jih zapisujemo z malo začetnico, obstajajo pa izjeme, in sicer prazniki, ki so izpeljani iz osebnih lastnih imen, torej Marijino vnebovzetje in Prešernov dan.

Razlika med slovenščino in angleščino

1. Prazniki: V slovenščini praznike pišemo z malo začetnico (božič, novo leto), medtem ko jih v angleščini pišemo z veliko (Christmas, New Year’s Day).

2. Pridevniki: Pridevniki, ki se nanašajo na narodnost, jezik, vero ali geografsko območje, se v angleščini pišejo z veliko začetnico (Slovenian, Catholic, European), v slovenščini pa z malo (slovenski, katoliški, evropski).

3. Dnevi in meseci: V angleščini so dnevi in meseci vedno zapisani z veliko začetnico (Monday, January), v slovenščini pa ne (ponedeljek, januar).

4. Naslovi: V angleščini se vsi polnopomenski deli naslovov (knjig, filmov, pesmi) pišejo z veliko začetnico (Pride and Prejudice, The Lord of the Rings), v slovenščini pa le prva beseda (Prevzetnost in pristranost, Gospodar prstanov).

5. Zgodovinska obdobja: Zgodovinska obdobja se v angleščini pišejo z veliko začetnico (Renaissance, Middle Ages), v slovenščini pa z malo (renesansa, srednji vek).

6. Institucije: V angleščini se imena institucij pišejo z veliko začetnico (United Nations, Harvard University), v slovenščini pa le pri prvi besedi (Združeni narodi, Univerza v Ljubljani).

7. Funkcije: V angleščini se imena funkcij pišejo z veliko začetnico, če so pred imenom osebe (President Obama, Prime Minister Johnson), v slovenščini pa z malo (predsednik Obama, predsednik vlade).

Primeri:

Angleščina:

•         I am going to the United States on Monday.
•         I read “Pride and Prejudice” by Jane Austen.
•         The Renaissance was a period of great cultural change.

Slovenščina:

•         V ponedeljek grem v Združene države Amerike.
•         Prebral sem roman Prevzetnost in pristranost avtorice Jane Austen.
•         Renesansa je bila obdobje velikih kulturnih sprememb.

Te so le nekatere od najpomembnejših razlik v rabi velike začetnice med slovenščino in angleščino. Pomembno je, da se teh pravil zavedamo, da se izognemo napakam pri prevajanju.

Vas zanimajo še druge teme iz področja pravopisa oz. slovnice. Če da, kliknite na povezave spodaj:

• Oklepaj – Je pravilna raba oklepajev zapletena?
• Pika ali vprašaj?
• Pridevniška beseda
• Sklanjanje